fragments...

"iz sanj"

Lasje lepijo se nanjo. Bori se skozi sanje, bljuva pike in lovi obraze. Tlaci si jih v usta, da ne bi ostala sama.

Golta, ceprav pekoci strup razliva se po stenah njenih zil.

Se kratek cas bo ziva v sanjah, ko zbudi se, z las visi ji kri.

"sama"

Biti en v eni sami noci. Dan je mimo in vse kar je ostalo si le ti.

Samemu sebi.

Tisina na koncu stavka, ki ga ni nihce prekinil.

Koza mi spolzela bo z telesa, ker nihce ne rabi njenega dotika.

Slecena, obnemim, v sobi. Kri se zlije z vodo in ceprav doma, se izgubim. Tisina odbija se mi ob usesa, zalepljena od lastne vdaje. Nicesar ni za kar se je potrebno vstati, biti...Teza lastna je se le odmev.

Kako ljubiti nic, ki v nic se zliva...?

"inverzija"

Vsa svetloba jutra vpita je v kozi vsakega od nas.

Zbledi.

Ko temna voda razlije se po hrbtenici.

Vretenca pokajo.

Okoli nic, le spomini, ki bezijo pred pretecimi kriki. Ko zvezde zrcalijo se samo se v mlaki.

Takrat je konec, jutra parajo vse sive maternice, ki rojeva zlo. Koza susi se, sokovi tecejo v obratno smer.

Inverzija v popolnosti, telo pozre, kar svet ustvaril je.